Vsebina originalno objavljena v Amen.si email pismu.
Živjo,
včasih se mi zdi, da bi bilo lažje, če bi ljudje imeli etikete, tako kot marmelade v shrambi.
"Dober človek – sladek in prijazen." ali pa "Težaven – bolje pustiti na polici."
Ampak v resnici ni tako enostavno.
Šele ko življenje malo pretrese kozarec, vidimo, kaj je notri. In točno o tem govori Sirah – kako se prava narava človeka pokaže, ko stvari niso več pod nadzorom.
Današnji odlomek zna biti kar konkretno ogledalo...
Sirah 27,4-7
»... Lončarsko posodo preizkuša peč, tako človeka preizkusimo v pogovoru z njim...«
Razmišljanje
Ko streseš sito, ostane v njem to, kar je vredno. Enako je pri ljudeh – šele ko življenje malo "potrese", se pokaže, kaj je v človeku resnično.
Lahko se delaš, da si potrpežljiv in dober, ampak počakaj, da te nekdo res razjezi – takrat se vidi, kaj nosiš v srcu!
Sirah pravi, da se človekova resnica pokaže v stiski, tako kot se pri lončarju vidi, ali je njegov lonec dober šele, ko ga speče v peči.
Včasih se tudi jaz vprašam: "Kaj bo ostalo, ko me življenje premečka?" Bom še vedno ljubeč, prijazen in potrpežljiv – ali pa bo iz mene prišlo nekaj, kar raje ne bi videl?
Potem pride še Sirahova misel o drevesu in njegovih sadovih...
Katero drevo je dobro?
Tisto, ki daje dober sad! Nihče ne reče, da je suho drevo polno življenja. In kako je z mano?
Če iz mene prihajajo dobre besede, prijaznost in mir, je moje srce v redu. Če pa samo godrnjam, kritiziram in širim slabo voljo, potem moram nekaj spremeniti.
In potem še en dragulj – človekove besede pokažejo, kakšen je.
Se pravi, če želim vedeti, kaj nekdo nosi v srcu, mu ni treba narediti psihološkega testa. Samo poslušam ga, ko govori brez filtra. Če nekdo ves čas obrekuje, išče napake in trosi negativnost, vem, da nekaj v njem ni najboljše.
Zato mi ta odlomek postavi ogledalo...
Kaj pride iz mojih ust? Ali druge dvigujem ali jih tlačim? Ali moje besede nosijo življenje ali povzročajo rane?
Na koncu me Sirah prijazno, a odločno opozori: pazi na jezik, ker ti jezik lahko prinese spoštovanje ali pa te spravi v težave. Dobre besede so kot dobra zemlja – iz njih lahko raste nekaj lepega. Slabe besede pa so kot plevel – uničujejo vse okoli sebe.
Torej, če bi kdo stresel sito mojega življenja – kaj bi ostalo?
Upam, da ne samo prah in prazne besede, ampak nekaj vrednega, nekaj, kar bi prineslo dobro tudi drugim. 😊
Če na hitro povzamem:
Zakaj je pomembno:
Sirah 27,4-7 nas uči, da se prava narava človeka pokaže šele v težkih trenutkih – ko življenje "potrese sito".
🔹 Preizkušnje razkrijejo resnico – Tako kot se ob stresanju sita loči dobro od slabega, se tudi v stiski pokaže, kaj nosimo v srcu.
🔹 Drevo spoznaš po sadu – Dobre besede in dejanja prihajajo iz dobrega srca, kritika in negativnost pa razkrivata notranje stanje človeka.
🔹 Tvoj jezik je tvoje ogledalo – Kar govorimo, kaže, kdo smo v resnici. Prijazne, modre besede gradijo, slabe besede rušijo.
🔹 Pazi, kaj trosiš okoli sebe – Dobro srce prinaša mir in veselje, jeza in zamere pa ustvarjajo napetost in razdor.
🔹 Tvoja izbira: življenje ali plevel – Vsaka beseda, ki jo izgovorimo, lahko bodisi osreči bodisi rani druge.
🔹 Ključno vprašanje: Če bi življenje danes streslo tvoje sito – kaj bi ostalo?
Tisto, kar je v nas, bo slej ko prej prišlo na plan.
Če skrbim za svoje srce in dušo, bodo iz mene prihajale dobre stvari. Če pa notri zbiram jezo, zamere in kritiko, bom prej ali slej začel trositi strup okoli sebe.
In res nočem biti tisti, ki s svojo slabo voljo pokvari dan drugim!
Zato, preden odprem usta, naj se vprašam: "Ali to, kar bom rekel, prinaša življenje ali naredi škodo?"
Če je odgovor slab, je mogoče bolje, da ostanem tiho … ali pa vsaj spijem še en požirek kave, preden rečem kaj neumnega. 😄
Amen.
.
Hvala, ker bereš z nama,
Maja in Damir
www.amen.si