Vsebina originalno objavljena v Amen.si email pismu.
Hej,
A veš tisti občutek, ko res nekaj potrebuješ, pa se ti zdi nerodno prositi za pomoč? Meni se to zgodi ves čas.
Ko rabim uslugo, si najprej mislim:
- "Ah, saj bo šlo tudi brez tega...", ali pa
- "Ne bom težila, gotovo imajo vsi dovolj svojih skrbi."
Ampak potem berem Izaija 7,10-14 in mi da misliti...
Izaija 7,10-14
»... Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel....«
Razmišljanje
Hej, nisem edina! Kralj Ahaz je delal isto!"
Bog mu je rekel, naj prosi za znamenje. Karkoli! Naj bo globoko kot podzemlje ali visoko kot nebo! Ampak Ahaz, seveda, zavrne: "Ne bom prosil, ne bom preizkušal Gospoda."
In si mislim: "Joj, kako znano! Kolikokrat si rečem: 'Ne bom prosila Boga za kaj takega, to je preveč.'"
Ampak potem pride tisti del, ki me vedno znova preseneti.
Bog vseeno da znamenje. Preroštvo o devici, ki bo spočela sina in mu dala ime Emanuel – Bog z nami. Pa to ni le neko naključno znamenje, ampak konkretna obljuba, da Bog pride med nas, tudi ko dvomimo, tudi ko se ne upamo prositi.
In potem se zasačim pri tistem svojem razmišljanju... Včasih imam občutek, da Bog kar čaka, da ga prosim za pomoč, pa jaz trmasto vztrajam: "Ne, ne, saj bom sama..."
Ampak Bog ni nek šef v pisarni, ki zavija z očmi in si misli: "O, spet ta s svojimi vprašanji." On je tisti, ki z veseljem pomaga, tudi ko sem preveč ponosna ali preveč prestrašena, da bi ga prosila.
Morda je danes dober trenutek, da naredim nekaj drugačnega...
Namesto da si spet rečem: "Saj bo šlo," bom kar na glas rekla: "Gospod, rabim te. Potrebujem tvojo pomoč, tvojo modrost in tvojo bližino."
In vem, da bo prišel.
Ker je Emanuel – Bog z nami – vedno z nami, tudi ko ne prosimo.
Ja, to si bom danes res zapomnila.
Če na hitro povzamem:
Kaj se dogaja:
- V Izaiju 7,10-14 Bog kralju Ahazu naroči, naj prosi za znamenje, a Ahaz zavrne.
- Kljub temu Bog vseeno da znamenje: devica bo spočela sina, imenovanega Emanuel – Bog z nami.
- To znamenje je konkretna obljuba, da Bog pride med nas, tudi ko dvomimo ali se ne upamo prositi zanj.
Zakaj je pomembno:
- Kolikokrat si rečemo: "Ah, saj bo šlo tudi brez tega..." in se ne upamo prositi za pomoč?
- Ta odlomek nas spomni, da Bog ne potrebuje popolne vere ali poguma, da bi nam stal ob strani.
- Celo ko se izogibamo molitvi ali se bojimo prositi, Bog že ve, kaj potrebujemo, in je pripravljen pomagati.
Pomembno sporočilo:
- Namesto da se prepričam: "Saj bo šlo," lahko pogumno rečem: "Gospod, rabim te."
- Ta preprost korak odpira vrata za Božjo modrost, pomoč in tolažbo.
- Bog ni strog nadzornik, ki zavija z očmi, ampak ljubeč Oče, ki z veseljem pomaga.
Pod črto:
- Bog je vedno z nami – tudi, ko ga ne prosimo.
- Emanuel pomeni ravno to: Bog z nami, v vsakem trenutku, brez izjeme.
V življenju se pogosto znajdemo v trenutkih, ko bi res potrebovali pomoč, pa si ne upamo prositi zanjo.
Morda zaradi ponosa, strahu ali prepričanja, da se moramo znajti sami. A prav ta odlomek iz Izaija 7,10-14 nas spomni, da nas Bog ne zapusti niti takrat, ko smo preveč trmasti ali prestrašeni, da bi ga poklicali na pomoč.
Bog ni strog učitelj, ki nas bo ošteval za vsako napako, ampak ljubeč Oče, ki si želi biti ob nas – prav takrat, ko ga najbolj potrebujemo.
Ko si naslednjič misliš: "Saj bo šlo," se spomni, da je Emanuel že tam – pripravljen, da te dvigne, okrepi in vodi.
Amen.
.
Hvala, ker bereš z nama,
Maja in Damir
www.amen.si