Vsebina originalno objavljena v Amen.si email pismu.
Živjo,
včasih se znajdeva v trenutkih, ko si želiva, da bi bil najin zakon »idealno popoln«.
Da bi midva bila tista slika ljubezni, ki je brez napak, brez trenj, vedno usklajena in nasmejana. A življenje pokaže drugače — in prav je tako.
Ko sva skupaj prebrala vrstico iz 2 Mojzes 20,4, sva najprej pomislila na kipce in verske prepovedi. A ta vrstica skriva veliko več.
- Bog naju ljubeče opomni, naj si ne ustvarjava podob — niti o Njem, niti drug o drugem. Saj podoba nikoli ne more zajeti resničnosti.
Bog si ne želi, da častiva zunanjo obliko, ampak da zgradiva živ odnos — z Njim in med seboj. In prav tu se začne prava svoboda v zakonu: ko odpoveva iluzijam in si dovoliva biti točno to, kar sva — nepopolna, a ljubljena.
2 Mojzes 20,4
»Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo!«
Razmišljanje
Ta vrstica morda na prvi pogled zveni strogo. Kot prepoved. A ko sva midva to prebrala skupaj, sva začutila nekaj globljega — povabilo.
- Bog si želi, da v zakonu gledava Nanj takšnega, kot resnično je. Ne prek kipov, podob ali predstav, ki jih je ustvaril nekdo drug, ampak skozi srce. Iskreno, živo, ranljivo srce.
Kolikokrat si midva ustvariva predstavo, kakšen naj bi bil Bog? Ali kakšen naj bi bil najin zakon? In potem se razočarava, ker stvarnost ne ustreza idealni sliki.
- Bog pa pravi: »Pustita podobe. Pustita iluzije. Poglejta mene — sem tukaj, resničen, oseben, pripravljen biti z vama točno tam, kjer sta zdaj.«
Ta vrstica naju vabi, da tudi drug drugega ne postaviva na mesto Boga. Da ne pričakujeva popolnosti, ampak si dopuščava prostor za rast, za napake, za milost.
- V zakonu sva poklicana, da skupaj iščeva Boga — ne v slikah, ne v predstavi popolnega para, ampak v vsakdanjih trenutkih: v objemu, v tišini, v skupni molitvi, v odpuščanju.
Ko sva z Njim v srcu, ne potrebujeva ničesar zunanjega, da bi vedela, da je navzoč. On je temelj najine ljubezni. In želi, da najin odnos ni zgrajen na predstavi, ampak na resnici.
Zato je ta zapoved pravzaprav povabilo k svobodi...
Najin zakon ne potrebuje podob — potrebuje Boga. In ko ga iščeva skupaj, brez mask in pričakovanj, postane najina ljubezen močna, živa in resnična.
Če na hitro povzamem:
🧡 Kaj pravi 2 Mojzes 20,4 zakonskim parom:
Ne ustvarjaj si podob — niti o Bogu, niti o partnerju. Bog nas vabi, da ga ne omejujemo s predstavami in podobami. Enako velja tudi za zakon: drug drugega sprejemajva takšna, kot sva – resnična, ne idealna.
Bistvo je odnos, ne zunanja oblika. Najin zakon ni zgrajen na predstavi popolnosti, ampak na zaupanju, ljubezni in skupni poti z Bogom.
Bog želi biti navzoč med nama – tak, kot je. Brez mask, brez religioznega okrasja. V najini molitvi, vsakdanjih pogovorih, objemih, skupnih bojih in zmagah.
Zapoved je vabilo k svobodi, ne prepoved. Ko izpustiva iluzije, dobiva prostor za pravo ljubezen – eno, ki jo gradi Bog sam.
Ko si dovoliva spustiti pričakovanja in se osvobodiva podob, ki jih nosiva v glavi in srcu, pride prostor za nekaj večjega — za resnično ljubezen, ki jo gradi Bog. Ljubezen, ki ni odvisna od popolnosti, ampak od iskrenosti, bližine in skupnega zaupanja Vanj.
Naj bo to povabilo, da skupaj poglabljava svoj odnos z Bogom – ne skozi slike ali predstave, ampak skozi žive trenutke: pogled, ki odpušča. Besedo, ki dvigne. Tišino, ki pove več kot tisoč besed.
Bog je tukaj. Živ, navzoč in zvest. Ne v podobah — ampak med nama.
Amen.
.
Hvala, ker bereš z nama,
Maja in Damir
www.amen.si