Vsebina originalno objavljena v Amen.si email pismu.
Živjo,
a si kdaj razmišljal, kako bi izgledal tvoj dan, če bi začel z odločitvijo, da ljubiš – kljub vsemu?
Današnji svetopisemski verz govori ravno o tem -- Efežanom 4,2–3 mi je kot jutranja kava za dušo...
Spomni me, da ljubezen ni le nekaj, kar čutim, ampak nekaj, kar izberem. Je moč, ki mi je dana – za vsak trenutek, vsak odnos..
Efežanom 4:2-3
»...v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega.«
Razmišljanje
Tele vrstice me zadenejo naravnost v srce...
A veš, Pavel tukaj ne zavija stvari v vato... Direktno nam pove: bodi potrpežljiv, bodi ponižen in ljubi, tudi takrat, ko je to zadnja stvar, ki jo želiš narediti.
- Se spomniš trenutka, ko te je nekdo prizadel, pa si si mislil: "Nikoli več ne bom govoril s to osebo!"? Ja, tudi jaz sem bil tam. Ampak Pavel mi pravi, naj odpustim, naj ljubim. Ker če jaz ne odpustim, kako naj pričakujem, da bo Bog odpustil meni?
Pomisliva tudi na "prenašajte drug drugega v ljubezni." To ni kar ena "mehka" beseda...
- Prenašanje je trdo delo. Ljubezen ni le občutek – je odločitev, akcija. Prenašati nekoga pomeni videti njihove napake, njihove slabosti, njihove "tečne" strani – in jih kljub vsemu vzljubiti. Tako, kot Bog vsak dan gleda mene in tebe.
In tisto o "edinosti Duha"?
To je zame kar izziv...
- Edinost ne pride sama od sebe. Zahteva trud, zavestno odločitev, da bom izbral mir in ne spor. Kadar se prepir razvname, ali nisi tudi ti kdaj začutil, da je tvoj ego tisti, ki ga žene? Meni Pavel tukaj reče: "Odloži ego, prijatelj. Izberi mir. To je moč."
Na koncu, vse se vrne k ljubezni - ljubezen, ki je ponižna, potrpežljiva in polna milosti. Ko jo izkažem drugim, začnem spreminjati svet okoli sebe. Moji odnosi postanejo globlji, bolj resnični.
In veš kaj?
Ta mir, o katerem Pavel govori, ni nekje daleč...
Je tu, dostopen, takoj, ko se odločim, da bom ljubil in gradil, namesto rušil.
Pod črto...
Efežanom 4,2–3 – Zakaj te besede štejejo:
Ljubezen je odločitev. Pavel nas izziva, naj ljubimo tudi takrat, ko je najtežje – ne zato, ker je enostavno, ampak ker je prav. Ljubiti pomeni prenašati napake drugih, tako kot Bog vsak dan prenaša naše.
Prenašanje zahteva moč. Ljubezen ni le čustvo; je akcija. Videti slabosti nekoga in ga kljub temu ljubiti je dejanje, ki spreminja odnose – in srce.
Izbira miru ni šibkost. Edinost Duha zahteva zavestno odločitev. Pavel me spomni: mir ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe. Zahteva pogum, da odložiš ego in izbereš odnos.
Ljubezen gradi. Ko ljubim potrpežljivo in brez pričakovanj, ustvarjam globlje povezave. Svet okoli mene postaja bolj resničen, bolj topel, bolj poln milosti.
Pod črto: Pavel nas ne uči o popolnosti, ampak o nameri – da ljubimo kot Bog ljubi nas. In to je moč, ki spreminja vse.
Če sem čisto iskren, je tole ena najtežjih stvari zame...
Ko vre v meni, ko se komaj zadržujem, ko sem tik pred tem, da eksplodiram -- da se zavem, da me Bog ljubi, ker sem Njegov - in ne, ker sem popoln...
In ravno s to močjo lahko ljubim naprej – s potrpežljivostjo, milostjo in odločnostjo. To je dar, ki gradi mostove in prinaša mir.
Bodiva danes pripravljena narediti ta korak...
Komaj čakam, da slišim tvoje misli!
Amen.
.
Hvala, ker bereš z nama,
Maja in Damir
www.amen.si