Vsebina originalno objavljena v Amen.si email pismu.
Danes razmišljam o Abrahamu...
Berem prvo Mojzesovo knjigo in vedno znova me preseneti njegova neomajna vera.
Berem, kako ga je Bog poklical, naj zapusti vse – svoj dom, svojo deželo, svojo družino – in se poda na pot, ki je ni poznal.
Bi lahko tudi jaz tako zaupal Bogu? Bi lahko pustil vse, kar mi je poznano, in sledil glasu, ki me vodi v neznano?
Ampak Abraham je poslušal.
Sledil je Bogu, čeprav ni imel nobenega zagotovila, kako se bo končalo.
Njegova pot me opomni, da vera ni vedno enostavna. Pogosto je povezana z nejasnostjo, dvomi in strahom. In tukaj me Abrahamova zgodba spomni, da Bog vedno drži svoje obljube. Ko je Abrahamu obljubil potomce, številne kot zvezde na nebu, je Abraham verjel, čeprav je bil star in se je zdelo nemogoče.
Vera pa ni samo zaupanje. Abraham je pokazal, da je vera tudi dejanje. Ko ga je Bog poklical, da daruje svojega sina Izaka, je Abraham ubogal. Niti si ne morem predstavljati te bolečine in stiske. A v tem dejanju vidim nekaj globljega – Bog želi, da mu damo vse, celo tisto, kar nam je najdražje. Ne zato, ker nam hoče kaj vzeti, ampak ker nas želi blagosloviti na načine, ki si jih ne moremo niti predstavljati.
Ko razmišljam o Abrahamu, si rečem:
- Bog, nauči me take vere. Pomagaj mi, da te bom iskal, tudi ko ne bom videl, kam me vodiš. Naj ti zaupam, ko bo vse nejasno. Naj te ubogam, ko bo težko. Tako kot Abraham želim hoditi s tabo in verjeti, da imaš zame načrt, ki presega moje razumevanje.
Abrahamova zgodba me spomni, da Bog vedno išče naše srce.
Hoče našo predanost, nepopolno in krhko, a iskreno. In ko mu damo vse, kar imamo, On vedno da nazaj še več – svojo bližino, svojo moč in svojo zvestobo.
Naj se tudi jaz naučim hoditi po tej poti vere, korak za korakom, tako kot Abraham.
Predlagam, da si danes vzameš 10 minut časa in v miru prebereš vsaj tele tri dele iz prve Mojzesove knjige:
- 1 Mojzes 12:1-3 ➔ Bog kliče Abrahama, da zapusti vse, kar mu je znano, in se poda v neznano, obljubljajoč mu velik narod in blagoslove.
- 1 Mojzes 15:5-6 ➔ Abrahamova vera v Božje obljube, tudi ko se zdijo nemogoče, je vzor zaupanja in predanosti.
- 1 Mojzes 22:1-2: ➔ Ta odlomek pokaže Abrahamovo absolutno poslušnost in pripravljenost zaupati Bogu, četudi se zdi, da to zahteva nepredstavljivo.
Abraham ni bil popoln...
A njegova pripravljenost slediti Božjemu klicu, tudi ko ni poznal celotne poti, je navdihujoča. Njegova zgodba me opominja, da Bog ne išče popolnosti, ampak srce, ki zaupa in je pripravljeno slediti.
Verjamem, da smo, tako kot Abraham, tudi mi povabljeni, da stopimo v neznano in zaupamo, da nas Bog vodi.
Naj nas Abrahamov zgled opomni, da je največji dar, ki ga lahko damo Bogu, vera – vera, da je On vedno z nami, tudi ko ne vidimo celotne slike.
Naj ta zgodba še naprej nagovarja naša srca in nas krepi v zaupanju, da je Bog zvest in dober.
Amen.
.
Hvala, ker bereš z nama,
Maja in Damir
www.amen.si